Zgodbe drugih

»Kadar si kaj zaželim, čutim neznanski pritisk, ki popusti šele takrat, ko stvar kupim, četudi je sploh ne potrebujem in tako je nastal ta ogromen dolg«.

»Nikomur nisem priznal, da se mi dolgovi kopičijo, prikrival sem resnico pred vsemi, tudi socialni delavki v centru za socialno delo nisem povedal. Nisem hotel, da bi me obsojali«.

»V Prelomih od mene niso hoteli ničesar, razen iskrenosti. Prosili pa so me, da naj zberem podatke o svojih dolgovih in povedali so mi, kje jih bom našel. Predlagali so mi rešitve. Naredili niso ničesar, kar sam ne bi želel. Zagledal sem luč na koncu tunela«.

»V Prelomih so mi pomagali urejati dolgove, pa tudi svetovali so mi glede vzgoje otroka.«

»Nisva se več razumela. Nisem ji priznal dolgov, ker sem mislil, da me bo zapustila in bom ostal sam, ko bo zvedela za dolgove«.

»Položnice sem kar odlagala v predal. Nisem jih niti odprla, da me ne bi vznemirile«.

»Verjela sem mu, da me ljubi. Še danes, ko so njegove zvijače prišle na dan in mi je izvabil 40.000 evrov, da sem si jih sposodila od bližnjih, pravim, da mi je bilo z njim lepo kot nikoli prej. Spoznala sem ga na spletu. Nikoli ga nisem videla v živo. No, zdaj je izginil, ga ni več«.

»Dobila sem sporočilo, da moram domov na pogreb matere. Pogreb stane, darila za sorodnike tudi. Šla sem v banko in sem hotela vzeti 2000 evrov posojila, pa so mi predlagali, da naj vzamem več. Zdaj se ne izkopljem iz dolga. Preveč sem se zadolžila, a bila sem žalostna«.

»Izvršitelji so oprezali okrog naše hiše, da smo morali pobegniti in najeti stanovanje«.

»Že leta ne plačujem preživnine, sem do vratu v dolgovih. Drugi otroci nimajo prezadolženih očetov«.

»Potem pa sem se počutila krivo, poskušala sem ponovno oblikovati proračun in potem se je vse ponavljalo. Vse se je vrtelo okoli dolgov. Takrat je bilo moje duševno zdravje slabo, imela sem napade panike in sem veliko pila, da se umirim«.

»To postane del nereda, s katerim se ne moreš spopasti. To je še ena stvar, ki ti v glavi ne uspeva. Ko so mi torej pri 38-ih letih postavili diagnozo disleksije, sem ugotovil, zakaj ne obvladam razmerij, zakaj sem nasedel, ko so mi obljubljali gradove v oblakih, da sem prodal stanovanje in vse skupaj je postalo naložba v kripto valute, ki je brez vrednosti«.

»Povedala sem, končno! Njegov odziv je bil povsem drugačen od tistega, za katerega sem menila, da si ga zaslužim. Toda to je tisto, kar sramota in stigma naredi…. Ne zaslužiš si razumevanja. Grd si, misliš«.

»Tako se počutiš. Ko sem prvič stopila v stik s Prelomi sem bila nervozna, vendar mi ni bilo treba, ker je bilo tako, pravzaprav je bilo tako enostavno. Spomnim se izjemnega občutka, da so me poslušali, da sem bila slišana in da me niso obsojali«.

»Naredili smo načrt odplačevanja. Struktura in disciplina sta mi pomagali, da sem prevzel odgovornost za svoje finance«.